Rumena luč na semaforju je botrovala že prenekateri nesreči ali pa vsaj nevarni situaciji, ko voznik še lovi zeleno luč, na drugi strani pa se drugemu vozniku mudi, še preden se zelena zares prižge. Inženir Mats Järlström se je v fenomen rumene luči temeljiteje poglobil in išče rešitev, da do takih situacij ne bi prihajalo.
Ko je bila njegova žena leta 2013 kaznovana zaradi vožnje skozi rdečo luč, je proučil posnetke nadzornih kamer in prišel do presenetljivega spoznanja: rumena luč ne sveti dovolj dolgo. V mestu Beaverton, kjer se je dogodek pripetil, je z zakonom določeno, da mora rumena luč svetiti 3 sekunde in pol, vendar so posnetki pokazali, da v tem primeru temu ni bilo tako. Podobni primeri so bili zabeleženi že leta 2008, ko se je izkazalo, da so mesta kot Dallas Chattanooga in Nashville krajšala čas rumene luči.
Kasneje se je v težavah znašel tudi Chicago, ki je izgubil pomembno tožbo zaradi ekstremno kratkih rumenih luči in številnih kazni zaradi vožnje skozi rdečo, ki so mestu prinesle 285 milijonov dolarjev od leta 2011 do 2015.
Mats Järlström, sicer inženir elektotehnike, je področje rumene luči temeljito raziskal in pripravil številna poročila, s katerimi dokazuje, da semaforji v Oregonu niso ustrezno programirani. Že ob začetku svoje poti je naletel na nasprotnike, ki so ga želeli diskreditirati, češ da ni pravi inženir, saj je izobrazbo pridobil na Švedskem, kjer je živel do zgodnjih 1990-ih. Na obtožbe se je odzval s tožbo in tudi zmagal. Svoj boj je nato nadaljeval in postal Erin Brockovich rumenih luči – vztrajno je nagovarjal strokovnjake in oblast, dokler mu niso prisluhnili. Naposled je Inštitut za prometno inženirstvo potrdil, da njegova poročila držijo in da obstoječi izračun dolžine rumene luči ni ustrezen.
V sodelovanju z Inštitutom, ki ga je tudi povabil kot govorca na eno svojih konferenc, se zdaj zavzema za točno določeno spremembo. Krajše rumene luči so splošen varnostni problem, v primeru Järlströmove žene pa je šlo za drugačno situacijo: rumena luč jo je dohitela medtem, ko je čakala, da zavije levo. Izračun trajanja rumene luči ne upošteva drugačne hitrosti vožnje ob ustavljanju in speljevanju ob zavijanju v levo. Järlströmov predlog ni zamenjati obstoječi izračun, pač pa le dodati matematično komponento, ki bo vključevala voznike, ki čakajo, da bodo zavili levo. Pri tem poudarja, da želi z odgovornimi doseči sodelovanje, ki bi omogočilo tako več varnosti na cesti, kot tudi pošteno zakonodajo za vse udeležence.
