Pa niti ne šele danes. Nenavadno vozilce je nastalo že leta 1949, izdelali pa so le pet primerkov. Enega izmed njih bo avkcijska hiša Barrett-Jackson januarja ponudila na dražbi, zanj pa pričakujejo več kot milijon dolarjev. Za toliko so namreč pred nekaj leti prodajali enega izmed preostalih štirih primerkov.

Taylor Aerocar ni toliko leteči avto, je bolj cestno letalo. Sicer je majhno in ni ravno zmogljivo, vendar zmore to, kar obljublja: lahko leti po zraku in pelje po cesti, potem ko pospravimo vse njegove pripomočke za letenje.

Nenavadno ameriško prevozno sredstvo se nikoli ni zares prijelo. Da bi zagotovili sredstva za serijsko proizvodnjo, bi morali imeti vsaj 500 naročil, zbrali pa so jih le pol toliko. Posel je propadel in izdelali so le pet letečih avtov.

Pričujoči primerek ima na števcu prevoženih okoli 24.500 kilometrov in okoli 780 ur letenja. Njegova zmogljivost ni kaj posebnega: poganja ga 5,2-litrski Lycoming aircraft motor, leti lahko 482 km s hitrostjo 160 km/h, na tleh pa doseže najvišjo hitrost okoli 100 km/h. Med vožnjo so njegovi pripomočki za letenje zloženi. Preklop iz letala v avto zahteva približno pol ure dela, ni pa znano, ali lahko vse postori voznik/pilot sam, ali potrebuje pri tem pomočnika.

Ne glede na praktičnost in uporabnost prevoznega sredstva pa v avkcijski hiši poudarjajo, da gre za izjemen (in ljubek) artefakt zgodovine transporta.