Večina nas je odvisna od elektrike iz slovenskega omrežja, vedno bolj priljubljene pa so domače fotovoltaične elektrarne.

Dejan, ki ga tu poznate pod imenom Skrivo, ima doma na strehi elektrarno z nazivno močjo 12,98 kW, sestavljeno iz 44 monokristalnih panelov po 295 W in življenjsko dobo več kot 100 let. Letna proizvodna zmogljivost njegove elektrarne je med 15 in 18 megavat ur (MWh).

Zanimiv je potem tudi sistem, s katerim elektriko shranjuje in polni avtomobila, Teslo 3 in predelanega Smarta s 300 km dosega.

Dve sivi omari v njegovi garaži predstavljata bateriji z negorljivo kemijo LiFePO4, nazivna napetost je 51 voltov, kapaciteta vsake omare je 945Ah, kar nanese 2 x 48 kWh bruto, neto uporabna kapaciteta hranjenja je pa 2 x 45 kWh oz. skupaj 90 kWh. Ker so uporabljene Automotive celice, je moč, ki jo obe bateriji skupaj lahko data od sebe, brutalnih 180 kW konstantno (2C), kratkotrajno pa do 270 kW (3C).

Skrivo pove: »Tega seveda ne morem izkoristiti, tudi kabli niso tako dimenzionirani, ker za takšno moč ni nobene potrebe, celice pa seveda zmorejo. Če bi imel baterijske celice NMC, bi ta kapaciteta 90 kWh bila v le eni od teh dveh omar, pa še ta omara ne bi bila polna - hočem reči, da baterija dimenzijsko sploh ni tako velika, o ceni pa skorajda ne bi govoril.«

Dve zeleni omarici na steni sta hibridna 3-fazna inverterja, ki delujeta v paraleli in skupaj zmoreta dovajati 20 kW (konstantno), oziroma 3 x 26 ampera; to je več kot zmore dobaviti električno omrežje, na katerega je hiša priključena preko 3 x 20 A.

Inverterja imata vgrajen solarni polnilec moči 20 kW (2x10kW), trifazni omrežni polnilec baterij moči 20 kW (2x10kW), zmoreta pa dovajati tudi 20 kW moči iz baterij v omrežje.

»V žargonu pravimo takim inverterjem inverter mokre sanje, saj omogoča vse, kar si lahko zamisliš. Seveda zmore tak inverter energijo iz sončnih celic tudi pošiljat v omrežje. Moč oddajanja v omrežje je moč nastaviti. Če npr. nastaviš konstantno moč oddajanja v omrežje na 3 kW, bo sistem deloval kot nuklearka, 3 kW 24 ur na dan. To gre seveda le poleti in z manjšo močjo spomladi in jeseni, deluje pa preprosto: čez dan oddaja 3kW iz sončne elektrarne direktno v omrežje in ker je moči iz sonca preveč, višek spravlja v baterijo. Ko sonce zaide, inverterja oddajata z enako močjo v omrežje, s tem da jasno energijo vlečeta iz baterije. Naslednji dan se proces ponovi.«

Skrivo pravi, da  lahko tak sistem malce bolj proti jugu kot na primer v Grčiji, na jugu Italije in Francije, 100 % nadomesti priklop na omrežje – na vsak sončen dan je na voljo od 70 do 90 kWh iz sonca, več kot jo potrebuje gospodinjstvo.

Kako pa sistem deluje pri Dejanu doma?

Sončna na strehi je zmožna proizvesti med 15 in 18 MWh na leto, odvisno od vremena.

»To bi bilo res, če bi vso energijo lepo oddajal v omrežje. Ker temu ni tako, saj paneli na strehi le polnijo baterijo – viškov nimam dovoljenja oddajati v omrežje,« o slovenski birokraciji in zakonih spregovori Skrivo.

»Na Agenciji za energijo pravijo, da tak sistem v pravilnikih sploh ne obstaja kot možen in potem se ne da nič, a zase lahko imam kar želim, če ne vplivam na omrežje. Torej dejansko iz teh panelov dobimo oziroma porabimo nekje 9 - 10 kWh, ker je poleti elektrike nekajkrat preveč in ko je baterija polna, gre v nič (paneli na strehi se le sončijo).«

»Poraba bajte (toplotna za ogrevanje, vsi aparati,...) skupaj z dvema električnima avtomobiloma, ki skupaj prevozita cca. 40.000 km letno, je nekje 12-14 MWh. Torej, sončna na strehi lahko proizvede več, a ker pozimi ni dovolj sonca, razen letos, ko je zima v glavnem sončna, je potrebno delno elektriko jemati iz omrežja. V treh zimah do sedaj je bil najslabši mesec en januar, ko smo bili 16 dni na omrežju in 15 dni na bateriji. Torej dobro polovico porabljene elektrike smo vzeli iz omrežja.«

Skrivo pravi, da so vsako leto od začetka marca pa do konca oktobra popolnoma neodvisni od javnega omrežja, le pozimi so delno odvisni tudi od javnega omrežja in morajo od države kupiti 1 – 4 MWh.

Še kratek izračun.

»Malo bolj za laike: čez leto plačujemo 14€ prispevka za elektriko pri GEN-i (tako je temu 8 mesecev v letu), preostale 4 mesece pa se ta položnica dvigne največ do 99€, povprečje čez zimo je nekje 50-80 € na mesec. Primer letošnjega januarja, ki je bil nenormalno sončen: položnica za elektriko le 36€. Februar bo tudi nenormalno ugoden, položnica bo še nižja, če bo šlo tako naprej.«

Seveda je tu začetna cena, ki jo je treba upoštevati potem pri amortizaciji skozi leta. Sončna elektrarna na strehi z montažo je stala 10 tisoč evrov, danes še nekaj tisočakov manj. Napredna inverterja sta vzela 5 tisoč evrov, največji strošek pa so baterije, 30 do 40 tisoč evrov.

»Na leto prišparamo kakih 1000 – 1500 €, kar pomeni, da se moj napredni sistem ne bo izplačal nikoli, ker bosta inverterja čez 10 - 15 let fuč, baterija ,ki ima za današnji čas že zastarelo kemijo, bo delala le 15-20 let, potem bo pa že pol nižja kapaciteta; ne bo še za v smeti, a bo treba dodati še eno baterijo, da bo spet spodobna kapaciteta.«

Investicija v prihodnost sicer pomeni določeno tveganje, lahko pa tudi precej drzno vizijo in prihranek.

»Če pa se cena elektrike v tem času dvigne (kar se pričakuje), potem se pa zna ta slika obrnit in se bi utegnil sistem celo komercialno izplačati.«

»Baterija je za današnje razmere na trgu "domačih" baterij velikanska, ker se danes po Nemčiji vgrajujejo baterije 10 - 20 kWh, kar je malo bolje kot nič. Če nimaš električnega avta, je to sicer že kar nekaj.«

»Če želiš nekaj res konkretnega, pa ob tem polnit še dva avta, pa vse v bajti imeti na baterijo - naša bajta nima dimnika - pa je tak sistem MINIMUM. In ko bodo cene baterij padle, bo to tudi dejansko minimum.....čez 10 let mogoče.«

Sistem ni 100 % čist, kar mnogi pozabljajo, a ima Skrivo prav filozofski stavek na zalogi.

»V kameno dobo več nočemo, treba pa se je trudit delat čim manj "sranja".«

Skratka, zanimivo je videti in vedeti, da se tehnično vendarle da rešiti električno samooskrbo, dozoreti in dohiteti pa jo mora električna infrastruktura, sploh taka, da se bo dalo vse baterije v vsaki hiši, napravi in avtomobilu uporabljati kot »rezervoarje« za elektriko in potem elektriko prenašati sem in tja ali z drugimi besedami, če je bomo predelali preveč, jo bomo uskladiščili pri sosedu ali na drugem koncu sveta.