K ukrepom, ki jih številne države izvajajo za spodbujanje elektrifikacije, je Nemčija dodala še enega. Poleg davčnih olajšav in subvencij bodo uvedli še obvezno ponudbo polnjenja električnih vozil na bencinskih črpalkah.

Mnoge voznike od nakupa električnega vozila odvrača le še neprikladnost infrastrukture polnilnic. Ne le, da je polnjenje zamudno, voznik mora ob načrtovanju potovanja upoštevati tudi pokritost relacije s polnilnicami. V Nemčiji bodo zdaj mrežo polnilnic izenačili z mrežo bencinskih črpalk. Vseh 14.118 jih bo namreč moralo ponujati tudi možnost polnjenja električnih vozil.

V Nemčiji je bilo v lanskem letu le 1,8 % novih registriranih osebnih vozil na električni pogon. Bencinskih je bilo 32 %, dizelskih pa 59,2 %. V letošnjem maju se je razmerje nekoliko spremenilo – novih električarjev je bilo 3,3 % ali 5578 primerkov, bencinskih vozil je bilo 51,1 %, dizelskih 31,6 %, hibridnih pa 17,6 %.

V marcu se je Nemčija lahko pohvalila le s 27.730 polnilnimi postajami. Da bi lahko spodbujali množično elektrifikacijo, potrebujejo v Nemčiji vsaj 70.000 navadnih in 7.000 hitrih polnilnic.

V Sloveniji trenutna mreža javnih polnilnic obsega nekaj več kot 300 mest, seveda pa se število iz dneva v dan veča. Kljub razmeroma skromni infrastrukturi pa vseeno na eno polnilnico pride okoli 5 ali 6 avtomobilov, saj Slovenci prednosti elektrifikacije šele odkrivamo. Velja še dodati, da za načrti Nemčije močno zaostajamo – ob tem, ko naj bi tam vsaka bencinska črpalka omogočala polnjenje električnega vozila, pa imamo v Sloveniji območja, kjer celotna statistična regija ne premore niti ene bencinske črpalke z električno polnilnico. K sreči v takšnih primerih za tovrstno infrastrukturo poskrbijo lokalne skupnosti in druge organizacije, mnogi lastniki električarjev pa se zanašajo tudi na polnjenje na domači vtičnici.