45 minut čez polnoč, 1. septembra 1966 se je letalo družbe Britannia Airways, ki je letelo iz londonskega letališča Luton, pripravljalo na pristanek na našem največjem letališču. Večina od 117 potnikov in članov posadke je bilo od tu naprej namenjenih na letovanje na Jadranu.

Letalo BAC 175 Britannia  z oznako G-ANBB je zaradi pilotove napake izvedlo CFIT ali Controled Flight Into Terrain, nadzorovani let v tla. Manj kot minuto pred pristankom na letališki stezi na Brniku je letalo s krili zadelo v smreke v gozdu pri vasi Lahovče južno od letališča in strmoglavilo. Na kraju nesreče je umrlo 92 potnikov, še 6 pa po strmoglavljenju, preživelo pa je 19 ljudi.

Mnogo domačinov je sredi noči zaslišalo trušč in lomljenje dreves in opozorilo pristojne službe. Gasilci so najprej peljali proti Mengšu, nekoliko kasneje pa so skupaj z reševalci iz razbitin potegnili preživele. Štirje so umrli kmalu po strmoglavljenju na kraju nesreče, še dva pa v ljubljanskem Kliničnem centru.

Kasneje je preiskava pokazala, da je glavni pilot ignoriral nastavljanje višinomera glede na zračni tlak in nadmorsko višino, zato so ti posledično odčitavali napačne vrednosti. Letalo je bilo kar 300 metrov nižje od tega, kar so kazali inštrumenti, pilota pa zaradi gozda in teme prav tako nista imela dobre orientacijske točke, čeprav je bila noč jasna in osvetljena z Luno. Za piko na i je zmedo vnesel tudi naklon steze, saj sta jo pilota že videla, vendar nista pravilno ocenila kota približevanja.

Nesrečni gozd lahko vidimo, če peljemo po navadni cesti iz Vodic proti Brniku na desni strani ceste, medtem ko je na levi steza. Po nesreči so tam postavili spominsko obeležje, ki pa se je z leti izgubilo v goščavi, zato je Aerodrom Ljubljana 2016 ob petdesetletnici nesreče postavil novo na robu gozda.

Do njega je kljub temu, da ni označeno nikjer, relativno lahko priti. Na cesti Mengeš – Brnik se v Lahovčah pripeljemo do odcepa pri kozolcih, pred njim je pizzerija, za njim pa gostilna. Po makadamu nadaljujemo popolnoma naravnost po poljski cesti. Z Audijem Q3, ki je pravšnjo vozilce za teh dobrih 500 metrov, smo sicer najprej zavili na stranske poti in pristali v gozdnih vlakah, kar pa za križanca z dvignjenim podvozjem ni predstavljalo problema. Končna pomoč je prišla z Googlovimi kartami in iskanjem »iz zraka«.

Cesta do tja je precej razrita in polna lukenj. Z običajnim osebnim avtomobilom se tja raje ne odpravljajte. Lahko pa parkirate ob glavni cesti in tja greste peš.

Kar pa se nesrečnega letala tiče je tipični predstavnik povojnega britanskega razcveta civilnega letenja. Štirimotornik je lahko sprejel 139 potnikov, dosegel je 639 km/h, potovalna hitrost je znašala 575 km/h na višini 6600 metrov, doseg letala pa je bil 7219 kilometrov. Prvič je letalo poletelo 1952, v uporabo pa je prišlo 1957. Že manj kot desetletju so ga začeli izpodrivati sodobnejši reaktivci. BAC je izdelal 85 primerkov. Letalo ni bilo rojeno pod srečno zvezdo, saj je nekajkrat strmoglavilo že v fazi razvoja, pa tudi v času rabe je bilo z njim kar nekaj nesreč, najhujša prav pri nas na Brniku.