Jarama je poimenovana po pokrajini severno od Madrida, ki slovi po vzreji bikov za bikoborbe, tam pa je tudi dirkačišče Circuito Permanente de Jarama, ki je med letoma 1968 in 1981 gostilo dirko Formule 1 za VN Španije.

Vozilo je bilo v času svojega nastanka najnovejša generacija Lamborghinijevega koncepta 2+2 grand touring limuzine s spredaj nameščenim štirilitrskim V12 motorjem. Tehnično je bil nadgradnja predhodnikov 400 GT in Islero, karoserijo pa je oblikoval Marcello Gandini za Carrozzeria Bertone, pri tem pa je sledil oblikovalskim trendom sedemdesetih let dvajsetega stoletja.

Šasija je bila prenovljena, zavorni sistem je imel štiri velike diske, prednji so bili zračno hlajeni, širina koloteka pa je bila povečana za 10 cm. 15-colska magnezijeva platišča so dopolnila športni vstop Lamborghinija v novo desetletje.

Motor je bil uveljavljen Lamborghinijev V12 z Weberjevimi uplinjači in močjo 260 kW ter najvišjo hitrostjo 260 km/h.

Karoserijo predprodukcijskih primerkov so sestavili pri Carrozzeria Marazzi, kjer do takrat pravkar zaključili proizvodnjo modela Islero, serijsko proizvodnjo pa je prevzela tovarna Carrozzeria Bertone v mestu Grugliasco. Zadnjih 100 enot je leta 1972 nastalo v sodelovanju obeh – panele je izdelal Bertone, sestavil pa Marazzi. Za razkošno doživetje notranjosti je skrbelo usnjeno oblazinjenje, klima, udobna potniška kabina in prostoren prtljažnik.

Leta 1972 so ponudbo Jarame razširili z različico GTS.

Skupno je bilo izdelanih le 328 primerkov. Jarama ostaja pomemben model v Lamborghinijevi zgodovine, ne le zaradi privlačnega videza, ki je aktualen še danes, pač pa tudi zato, ker je bil zadnji Lamborghinijev grand tourer s spredaj nameščenim motorjem. Od takrat naprej imajo vsi njihovi modeli, razen LM 002 in Urusa sredinsko nameščene motorje.