To je bil prvi serijski dizelski osebni avto. Narejen je bil na osnovi modela 200, poganjal pa ga je 2,6-litrski dizelski štirivaljnik z Boschevo mehansko pumpo, ki je razvil 45 KM pri 3200 vrtljajih. Do leta 1940 so naredili 2000 primerkov. Sprva je imel 3-stopenjski menjalnik, glavna prednost pa je bila že takrat poraba. 260D je porabil 9 litrov na 100 kilometrov, njegov bencinski sorodnik pa 13 litrov. Sploh v časih, ko je bil dizel pol cenejši od bencina, je bil to velik prihranek.

Avto je imel tudi bolj temno plat – SS in Gestapo sta z njimi lovila Žide. Če je po ulici priropotal 260D, je bilo pričakovati racije – tako je namesto prvega dizelskega avtomobila postal bolj znan kot »Todtwagen« ali avto smrti.