26. oktober 1985 ob 1 uri in 22 minut zjutraj – dan, ko je dr. Emmett Brown prvič preizkusil svoj časovni stroj, vgrajen v DeLoreana DMC-12. Natanko 40 let je minilo od tiste nepozabne noči na parkirišču nakupovalnega središča Twin Pines Mall, ki ga je  Marty McFly s kamero v roki ujel trenutek, ko je pes Einstein postal prvi potnik skozi čas.

Film Nazaj v prihodnost (1985) je spremenil svet znanstvene fantastike in hkrati povzdignil enega najbolj nenavadnih avtomobilov osemdesetih v nesmrtno legendo. DeLorean, ki je bil pred tem komercialni polom, je postal ikona – s karoserijo iz nerjavečega jekla, dvižnimi vrati in nepozabnimi ognjenimi sledmi, ki ostanejo za njim, ko doseže 88 milj (142 km/h) na uro.

Za snemanje so uporabili tri prave DeLoreane, eden pa je bil posebej prirejen za kaskaderske prizore. Tisti s časovnim reaktorjem, kabli in utripajočimi lučkami danes velja za enega najbolj prepoznavnih avtomobilov v zgodovini filma. Flux capacitor – trikotni modul z utripajočimi cevmi, ki omogoča potovanje skozi čas – je postal simbol genialnosti in norosti v enem.

Zemeckisova in Galeova mojstrovina osemdesetih (v produkciji Spielberga) ni bil le film o časovnih preskokih, ampak tudi oda domišljiji, veri v znanost in mladostni radovednosti.

Prvemu delu iz leta 1985 sta sledila še dve nadaljevanji, ki sta skupaj oblikovali eno najbolj cenjenih filmskih trilogij vseh časov.

Drugi del, Nazaj v prihodnost II (1989), je Martyja in Doca popeljal najprej v leto 2015, nato pa v alternativno različico 1985 in nazaj v leto 1955, kjer sta morala popraviti posledice lastnih potovanj. Tretji del iz (1990) pa je zgodbo zaključil v duhu divjega zahoda – s parno lokomotivo, revolverji in še zadnjim DeLoreanovim poletom skozi čas. 

In ja, obletnica bo tudi čez 10 dni, pred 80 leti je (bo) Marty prispel v Hill Valley, kjer se bo poskušal vrniti - nazaj v prihodnost in pri tem ne spremeniti zgodovine, ko se vanj zaljubi lastna mama. 5. november 1955, se spomnite?