Pravzaprav je bil obisk del programa predstavitve Citroenovega Jumperja. Ja, to so bili časi, ko sem bil v Parizu večkrat kot denimo v Mariboru. Časi, ko smo za vsak nov odbijač, barvo ali nov paket opreme, odleteli v Pariz in od blizu spoznavali takratne novosti. A ker bi se takrat novinarski program prehitro končal in bi morali nekaj ur viseti na enemu od terminalov tamkajšnjega letališča Charles De Gaulle, so nas Citroenovci odpeljali na bližnjo lokacijo (Aulnay-sous-Bois), kjer je francoska znamka skrbno hranila svojo bogato dediščino.

Lokacija je bila pravzaprav del nekdanje PSA-jeve tovarne, ki je delovala med leti 1973 in 2014. Sprva zbrana zbirka avtomobilov sicer ni bila mišljena za oglede širše javnosti, temveč zgolj ohranjati Citroenovo dediščino, ki so jo nabirali skozi celotno zgodovino. Po nekaj letih (leta 2004) so se odgovorni vendarle odločili, da bodo ta avtomobilski zaklad delili tudi s strokovno javnostjo. Leto kasneje sem tako prvič vstopil v to znamenito halo.

Citroenov Konzervatorij se je razprostiral na približno 5 tisoč kvadratnih metrih in v njem je bilo takrat več kot 200 vozil, zbirka pa je kasneje skozi leta postajala vedno večja. Od prvih serijskih modelov, ki jih je ustvaril Andre Citroen v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, pa do študijskih konceptov, ki so zaznamovali prihodnost mobilnosti. Med njimi so se znašle legende, kot so Traction Avant, 2CV, DS, CX, SM in številne druge ikone, ki so oblikovale evropsko avtomobilsko kulturo. Sprehod skozi celotno halo je takrat razkrival tudi številne redke prototipe, zmagovalne dirkalnike in unikatne primerke, ki jih javnost nikoli ni videla. K avtomobilom so jasno sodili še številni tehnični dokumenti, pa oglasni materiali, celo stare risalne mize in orodja, ki so jih uporabljali Citroenovi inženirji ter oblikovalci.

Od lanskega 30.junija je Konzervatorij, ki je del združenja L’Aventure Peugeot-Citroën-DS, zaprt. In tako bo še vsaj nekaj let, dokler ne najdejo nove nadomestne lokacije, so lani sporočili iz Citroena.