Pred dnevi smo pisali o tem, kako je Joža iz oddelka za urbanizem Mestne občine Ljubljana prejel klic s terena od svojega podrejenega - Jože, zaj...i smo. Ko iz dveh koncev pripelješ kolesarsko in pločnik in ugotoviš, da sta  na nasprotni strani, potem lahko narediš le ciciban na cesti in nekaj, kar spada v posebne skupine na družbenih omrežjih.

No, ampak, ker so seveda razne kolesarske inštitucije in mediji, predvsem naš, zapisali štorijo o tem umotvoru, se je t.i. Joža, da ne bi začutil vsega gneva župana Zokija, odločil reč rapidno rešiti. Na teren so poslali mojstra, ki je najprej odstranil betonski artefakt, ki je grozil kolesarjem, potem pa so ugotovili, da je najboljše, da celotni čudni del preprosto razkopljejo in asfaltirajo na novo (nekaj mesecev po originalu).

Iz bloka je dogajanje spremljala naša nekdanja sodelavka Laura in fantje so pač delali po svojih močeh. Zdaj pa, pazi, "finta Rudi". Ko so risali črte prejšnji petek, so zdaj na mestu prejšnjega čudeža naredili edino logično potezo - zožali so prehod za pešce in ga nadaljevali proti naslednjemu križišču s Topniško po isti strani, še vedno nelogično in bližje cestišču kot kolesarska steza, ki pa je zdaj dobila dvojno širino in dvosmerni promet. Čista zmaga, zdaj je vse logično in kolesarji ne izginjajo, pešci tudi ne rabijo križati kolesarske steze na rekordno kratkem prehodu in še betonska kocka je končala ... nekje.

Ampak... Vedno je nekje 'ampak'! 

Če si nelogičnost izbrisal na enem mestu, ta še vedno obstaja in kaj storiti? Hja, prestaviš jo na križišče naprej in upaš, da bo komu kaj jasno. In seveda ni nikomur. Križišče Topniške in Linhartove je zdaj prevzelo ponesrečeno rešitev 50 metrov naprej in ga rešilo po svoji (ne)moči. Peščci lahko zakorakajo samo desno čez Linhartovo, razen če - spet - gredo čez mini prehod na ono stran in potem še enkrat na ono stran - kajti kolesarska na nasprotni strani Topniške ulice je seveda - na nasprotni strani. Talne oznake so narisane, kakor so, ogled v soboto popoldne v večni ljubljanski megli pa je razkril, da je vse skupaj videti enako šalabajzersko kot teden dni prej in 50 metrov na-prej. 

Ker so večino denarja porabili za nov asfalt na prejšnji umetnini, je zmanjkalo za barvo, ki že tako ali tako ni kvalitetna, saj je večina označb v tem velikem križišču zbledela po nekaj mesecih. Skratka, zdaj neka rešitev sama po sebi je, seveda pa ni najbolj logična in še manj praktična. In nisem bil edini, ki je čudno gledal te oznake, vsaj dva pešca sta se ustavila in komentirala. Pa da ne bo le to - nekaterim ni nič jasno, kar se vidi na slikah. Razlika med pešcem in kolesarjem je v tem, da prvi nimajo vgrajenih koles, čeprav mislijo, da jih imajo. 

Pustimo cinizem ob strani, že zadnjič smo o prvotni rešitvi pobarali službo za stike z javnostmi na MOL. Odgovora seveda v njihovi klasični maniri nismo prejeli. Besedo v naslovu filma Maratonci tečejo zadnji krog zamenjate s poljubno oznako funkcije.