Leta 1871 je bilo v nemškem Hannovru ustanovljeno strojno podjetje Hanomag (Hannoversche Maschinenbau AG), ki se je ukvarjalo s proizvodnjo gradbenih strojev, gospodarskih vozil, tovornjakov, traktorjev, parnih lokomotiv in od leta 1924 tudi osebnih avtomobilov. V obdobju t. i. Weimarske republike (1918 do 1933) si je Nemčija, poražena v prvi svetovni vojni, le s težavo opomogla, leta 1923 pa se je morala boriti še s hiperinflacijo. Po denarni reformi z menjavo 1 proti bilijonu so Nemci izgubili vse prihranke.

V teh razmerah so se konstruktor Fidelis Böhler skupaj s Karlom Pollichom in Hellmuthom Butenuthom lotili razvoja majhnega dvosedežnega vozila z imenom Hanomag 2/10 PS. Avtomobilček so začeli prodajati leta 1924, zaradi velikega povpraševanja pa so ga leta 1925 začeli izdelovati na tekočem traku. To je bil drugi nemški ljudski avtomobil, le malo prej so serijsko začeli izdelovati Oplov model Laubfrosch (Regica).

Hanomag 2/10 PS je imel sodobno pontonsko karoserijo, a so njegove oblike, podobne polovici hlebca kruha, sprožile posmehljive vzdevke, kot sta »Kommissbrot« (vojaški kruh) ali »Kohlenkasten« (zaboj za premog).

Pollitrski enovaljnik s porabo le 4 litre

Štiritaktni enovaljnik, nameščen sredinsko pred zadnjo osjo, s prostornino 502 cm³ (davčna prostornina 499 cm³, vrtina x gib: 80 x 100 mm). S kompresijskim razmerjem 6:1 in uplinjačem Pallas je razvil največjo moč 7,35 kW (10 KM) pri 2500 vrtljajih na minuto. Moč motorja se je na zadnja kolesa prenašala prek tristopenjskega ročnega menjalnika s kulisnim prestavljanjem in verigo, torej brez diferenciala.

Z maso 370 kg je Hanomag 2/10 PS dosegel največjo hitrost 60 km/h. S porabo goriva le 4 litre na 100 kilometrov je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama najvarčnejši serijsko izdelan avtomobil.

Hladilnik je bil nameščen šele za motorjem, skozi njegovo sredino pa je potekala gred, ki je poganjala dvokrak ventilator. Sprednja kolesa so bila obešena na dveh prečnih listnatih vzmeteh, toga zadnja os pa je bila vpeta na vzdolžnih vodilih in vzmetena z vijačnimi vzmetmi. Na zadnji osi je bila ena sama tračna zavora, medtem ko zavor na sprednjih kolesih vozilo ni imelo.

Hanomag 2/10 PS z zložljivo platneno streho je sprva stal 2.650 reichsmark (RM). Leta 1926 so ceno znižali na 2.175 RM, v zadnjih dveh letih pa celo na 1.975 RM. Reklamo je spremljal zgovoren slogan, ki se rima tudi v prevodu: »Malo pločevine in malo laka – in narejen je Hanomag!«

Kabriolet, limuzina in taksi Landaulet

Osnovna različica Hanomaga 2/10 PS je bil dvosedežni roadster z medosno razdaljo 1.920 mm ter kolotekom 1.040 mm spredaj in 910 mm zadaj. Vozilo je bilo dolgo 2.780 mm, široko 1.180 mm in visoko 1.450 mm. Spredaj je imelo en sam okrogel žaromet, nameščen na sredini (v Nemčiji sta bila dva žarometa obvezna šele od leta 1931). Da bi pridobili več prostora za oba potnika, avto ni imel običajnih blatnikov in stopnic.

Hanomag 2/10 PS je bil eden prvih avtomobilov na svetu s pontonsko karoserijo. Za večjo togost karoserije je imel »Kommissbrot«, ki je imel volan na desni strani, le ena vrata na levi strani. Platnena streha je bila zložena za sedeži, hupa pa je bila pogosto nameščena pred vetrobranskim steklom.

Zaprta različica z maso 420 kg (v Nemčiji so ji rekli limuzina ali kupe) je imela enake mere kot roadster, le višina je zrasla na 1.600 mm. Škatlasta nadgradnja je imela del sprednjega okna dvižen, okna na vratih pa so imela drsna stekla. Za prtljago je bilo mesto le v kovčku, nameščenem na prtljažniku zadaj nad motorjem.

Cena zaprte izvedbe je leta 1925 znašala 3.200 RM, leto pozneje so jo znižali na 2.575 RM, v letih 1927 in 1928 pa je Hanomag 2/10 PS stal 2.450 RM. Skupaj so med letoma 1924 in 1928 izdelali 15.775 vozil. Bolje so se prodajali dražji in bolje opremljeni mali avtomobili, kot sta bila na primer Dixi ali Opel Laubfrosch.

Druga varianta zaprte različice je bil t. i. Taxi-Landaulet s trdo streho nad voznikom in sovoznikom ter zložljivim platnenim delom nad zadnjim delom kabine. Rezervno kolo je bilo pritrjeno na nosilcu na pokrovu motornega prostora na zadku vozila. Kam je potnik lahko dal svojo prtljago, ni znano.

Hanomag je želel pritegniti tudi športno naravnane kupce. Zanje so pripravili različico brez vrat z izrezanimi bočnimi stranicami, čez katere je bilo treba pri vstopanju in izstopanju splezati. Za športni roadster je Hanomag računal 2.400 RM. Trije športni Hanomagi 2/10 PS so se junija 1927 udeležili uvodne dirke na Nürburgringu v razredu do 750 cm³. Voznik Hellmuth Butenuth je prevozil 12 krogov (slabih 341 kilometrov) v 5 urah in 36 minutah s povprečno hitrostjo 60,8 km/h. Preostala dva Hanomaga dirke nista končala. Dirkalna izvedba ni imela karoserije, le nos je bil delno pokrit s platnom, kolesa pa so bila brez blatnikov. Vozilo je doseglo največjo hitrost 90 km/h.

Naslednik modela Hanomag 2/10 PS je postal »odraslejši« štirisedežni Hanomag 3/16 PS z motorjem spredaj in pogonom na zadnja kolesa, ki so ga izdelovali med letoma 1929 in 1931.