Suzuki z novo e-Vitaro ne menja bencinske oziroma hibridne različice, temveč dopolnjuje svojo paleto v smeri popolnoma električnih vozil. Gre za povsem novo pot, zasnovano na namenski platformi, prilagojeni izključno električnim vozilom. Razvoj so načrtovali skupaj s Toyoto, a se vseeno niso odpovedali osnovnim Vitarinim značilnostim, kot je skrb za terensko zmogljivost. Allgrip-E je pogon, ki v električni različici vključuje dve gnani osi ter simulacijo delne zapore diferenciala z omejevanjem vrtenja koles v prazno in preusmerjanjem navora.

Ker smo prehitro posegli v tehnične značilnosti e-Vitare, se vrnimo k njeni obliki. Vsekakor ji lahko rečemo sodobna. Ohranja sicer poteze sorodnic, a na nov način. Oglate poteze in poudarjena prednja koloteka ji dajeta videz robustnosti. Bočna linija se zadaj dviguje v manj pregleden, a bolj všečen zadek. Kljuke zadnjih vrat so skrite visoko ob tretjem stebričku, okvir zadnjih luči pa objema celoten zadek. Zadnja meglenka je nameščena na sredini spodnjega dela, celo malce v dirkaškem slogu.

Suzukijeva novost iz indijske tovarne prinaša povsem novo notranjost. Tako pri izbiri materialov kot pri oblikovnih prvinah e-Vitara nakazuje smernice, ki bodo očitno prešle še v druge Suzukijeve modele. Nova platforma zagotavlja večjo medosno razdaljo in več udobja na zadnji klopi. Prenovljeno oblikovanje je bistveno bolj igrivo, a še vedno suzukijevsko utilitarno. Izbira materialov je podrejena trpežnosti, zato zaman iščete res premijske vložke. Navkljub novostim ostajajo prijetna in ergonomska fizična stikala za upravljanje na sredinski konzoli ter okrog vrtljivega gumba za izbiro smeri in načina vožnje. Oba zaslona, tisti pred voznikom in osrednji, imata nov sistem menijev ter precej sodobnejšo grafiko. Ta je hitrejša in lepša, ne nujno pa tudi bolj intuitivna. Sistem ponuja brezžično povezljivost z napravami Apple in Android, ki z uporabo uveljavljenih aplikacij izboljšata uporabniški vtis. Podpora navigacije polnjenju je zgolj povprečna, saj Suzuki pričakovane funkcije (predvsem udobno in natančno načrtovanje poti s polnilnimi postanki) ponuja le prek aplikacije Suzuki Connect.

Zadnja klop je presenetljivo prostorna, zato pa prtljažniku nekoliko zmanjka volumna. S 310 litri je pod povprečjem razreda, ne glede na dolžino avtomobila. Nekoliko pomaga vzdolžno pomična zadnja klop, ki ponuja alternativo, kadar zadaj ni potnikov. Pri polni dolžini potniške kabine se prtljažnik zmanjša na 240 litrov. Obenem je nakladalni rob precej visok. Druga zamera leti na zajetnost zadnjih stebričkov in nižje zadnje steklo, kar ni v skladu z nekdaj prislovično Vitarino preglednostjo.

Asistenčni sistemi zajemajo zahtevan nadzor mrtvega kota, ohranjanje voznega pasu, samodejno zaviranje v sili in prepoznavanje utrujenosti. Naprednih elementov polavtonomne vožnje ni, vseeno pa nadzor ni preveč vsiljiv in vozniku dopušča zvezne popravke. Volanski obroč je vizualno prijeten, a med vožnjo precej čvrst, celo bolj, kot bi pričakovali. Ni povsem jasno, zakaj. Sicer ne moti, včasih celo prija zaradi občutka prvinskosti, ne ponuja pa bistveno več povratnih informacij izpod koles.

Električni pogonski sklop je pri štirikolesno gnani različici Allgrip-E razdeljen na dve električni osi (eAxle). Vsaka v enem kompaktnem ohišju združuje elektromotor, inverter in reduktor. S tem so optimizirali regeneracijo energije in omogočili boljše delovanje na brezpotjih. Sistemska moč različice znaša 135 kW, pri čemer je na zadnji osi nameščen 48-kilovatni agregat. Navora je za dobrih 307 Nm. Če se vam zdi moč zajetna, ne gre spregledati mase vozila, ki je blizu 1.900 kilogramov. Baterija ponuja kapaciteto 61 kWh, kar navkljub učinkoviti rekuperaciji ni pretirano veliko. Ob testni porabi okrog 20 kWh na 100 kilometrov se doseg s tovarniških skoraj 400 kilometrov skrči na dobrih 300. Ob ugodni razporeditvi polnilnic to sicer ni velika ovira, vsekakor pa ne gre za električno vozilo za spontana dolga potovanja brez vnaprejšnjega načrtovanja.

Program Trail uporablja vso razpoložljivo elektroniko za zagotavljanje oprijema vseh štirih koles. E-Vitara se prelevi v zelo zmogljivo terensko vozilo, ki ga omejuje le relativno nizko in nezavarovano podvozje. S tem vstopa v specifičen svet, ki postane z majhnim in zmogljivim terenskim križancem zelo zanimiv, čeprav visoke mase na mehkih podlagah ni mogoče povsem izbrisati. Kaj pa vsakodnevne potrebe? Suzuki e-Vitara je predvsem udoben avtomobil brez izrazito dinamičnih ambicij. Vzmetenje je precej bolj mehko in prijetno blaženo kot pri klasični Vitari, ki je v neposredni primerjavi občutno bolj neotesana. Več nagibanja, manj hrupa in manj prenosa vibracij s ceste. Na zadnji osi je e-Vitara z večvodilsko premo konstrukcijsko občutno bolj zrela.

Polnjenje ostaja temnejša plat e-Vitare. Z največjo polnilno močjo do 70 kilovatov v idealnih razmerah baterije ne boste napolnili v rekordnem času. V vsakodnevnem ritmu to glede na naravo uporabe sicer ni ključno, pri vožnji po avtocesti pa bi bil boljši izplen zelo dobrodošel. Baterija uporablja preizkušeno LFP kemijo, kar je z vidika varnosti in manjše degradacije vsekakor prednost.

Pod črto navkljub očitnim novostim in svežemu vetru električne e-Vitare v njej ne gre iskati neposredne konkurence bencinsko gnani različici. Namenjena je predvsem voznikom, ki iščejo električno vozilo brez potrebe po stalnih dolgih avtocestnih poteh, pri čemer jim zanesljiv štirikolesni pogon predstavlja ključen razlog za nakup.