Prvi mož finskega prevoznika Turkka Kuusisto opozarja, da lahko kitajske družbe še vedno letijo čez Rusijo, medtem ko morajo evropski prevozniki na istih povezavah uporabljati bistveno daljše in dražje poti.

Finnair je bil desetletja eden največjih evropskih specialistov za povezave z Azijo. Geografski položaj Helsinkov je družbi omogočal izjemno učinkovito mrežo: potniki iz evropskih mest so v Helsinkih prestopili na letala proti Pekingu, Šanghaju, Tokiu in drugim azijskim središčem, najkrajša pot pa je vodila neposredno čez Rusijo. 

Po zaprtju ruskega zračnega prostora za evropske družbe je prav ta prednost praktično čez noč izginila. Finnair mora Rusijo obletavati, zaradi česar so leti daljši, poraba goriva večja, potrebnih je več delovnih ur posadk, isto letalo pa lahko v določenem obdobju opravi manj letov. Kitajske družbe teh omejitev nimajo in lahko še naprej uporabljajo ruski zračni prostor. Kuusisto razmere označuje kot »izjemno nepoštene« in opozarja na neenake konkurenčne pogoje. Kot zelo nazoren primer navaja povezavo med Šanghajem in Helsinki. Ko je bilo mogoče leteti čez Rusijo, je trajala približno osem ur, danes pa Finnair za isto pot potrebuje več kot 12 ur. Kitajski tekmeci lahko medtem še vedno uporabljajo precej krajšo severno pot.

Posledice niso omejene samo na čas potovanja. Štiri dodatne ure pomenijo več deset ton dodatnega goriva, višje stroške posadke in slabšo izkoriščenost dragih širokotrupnih letal. Kitajske družbe lahko zato povečujejo ponudbo med Kitajsko in Evropo po stroških, ki jih evropski prevozniki na enakih povezavah težko dosežejo. Finnair je moral po letu 2022 precej spremeniti svojo mrežo in del zmogljivosti preusmeriti drugam, vendar se Aziji ni odpovedal. Kuusisto vztraja, da imajo Helsinki še vedno pomembno vlogo kot prestopno vozlišče, čeprav je ena največjih geografskih prednosti finskega prevoznika trenutno izničena prav zaradi nekaj tisoč kilometrov zračnega prostora, skozi katerega njegova letala ne smejo leteti.