Čakanja pred cestninskimi postajami na hrvaških avtocestah se bližajo koncu. Hrvaška bo 1. marca 2027 uvedla elektronski sistem cestninjenja Crolibertas, pri katerem se zaradi plačevanja ne bo več treba ustavljati.
Toda sprememba prinaša pomembno novost tudi za slovenske voznike: če ne bodo uporabljali ENC, bodo morali pred vožnjo po avtocesti v sistem prijaviti registrsko oznako avtomobila in plačilno sredstvo. Novi sistem bo veljal na celotnem omrežju hrvaških avtocest, torej tudi na odsekih, ki jih upravljata Bina-Istra in Autocesta Zagreb–Macelj. Klasične zapornice bodo po začetku delovanja sistema dvignjene, cestninske postaje pa bodo nato postopoma odstranili.
Za osebne avtomobile oziroma lahka vozila bosta na voljo dva načina plačevanja. Prvi ostaja ENC, vendar bo moral biti po novem povezan z registrsko oznako avtomobila, naprava pa mora biti med vožnjo pravilno nameščena na vetrobranskem steklu. Obstoječi uporabniki ENC bodo morali zato pred začetkom novega sistema opraviti preregistracijo, ki naj bi se začela približno tri mesece pred 1. marcem.
Druga možnost bo precej zanimivejša za občasne uporabnike hrvaških avtocest, med katere sodi tudi veliko slovenskih voznikov. ENC sploh ne bo potreben, saj bodo kamere na portalih samodejno prebrale registrsko oznako. Toda avtomobil bo treba pred začetkom vožnje vključiti v sistem in registrsko oznako povezati z veljavnim plačilnim sredstvom, denimo bančno kartico.
Registracijo bo mogoče opraviti prek spletnega portala Crolibertas, mobilne aplikacije, v prodajnih pisarnah upravljavcev avtocest in pri njihovih partnerjih. Predvidena je tudi možnost registracije na bencinskih servisih in drugih prodajnih mestih. Če bo voznik na Hrvaško prišel brez predhodne registracije, še ne bo nujno obstal pred avtocesto. Na območjih sedanjih cestninskih postaj bo skupaj postavljenih 140 stez za hitro registracijo. Kamera bo tam prebrala registrsko oznako, voznik jo bo potrdil, vnesel oziroma prislonil bančno kartico in se vključil v sistem.
Ko bo registracija enkrat opravljena, bo vožnja precej preprostejša. Voznik bo na avtocesto zapeljal brez ustavljanja, portali s kamerami pa bodo zaznali registrsko oznako na vstopnih in izstopnih točkah ter na tej osnovi obračunali prevoženo razdaljo. Cestnina torej ne bo postala vinjeta, temveč bo še vedno odvisna od uporabljenega odseka avtoceste. Za težka vozila bo sistem drugačen, saj bo zanje uporaba naprave ENC obvezna. Osebni avtomobili in druga lahka vozila pa bodo lahko izbirali med ENC in samodejnim prepoznavanjem registrskih oznak.
Hrvaška za delovanje novega sistema vzdolž avtocestnega omrežja postavlja 212 portalov s kamerami, antenami in drugo opremo. Prvi so že postavljeni, sistem pa bo pokrival približno 1340 kilometrov avtocest. Eden glavnih razlogov za spremembo je bistveno večja pretočnost. Klasična cestninska postaja z zaposlenim lahko po podatkih HAC obdela približno 300 vozil na uro, sedanje steze ENC okoli 600, novi sistem pa naj bi omogočal pretok do približno 3000 vozil na uro, kolikor dopušča sama avtocesta.
Nekaj vprašanj pred začetkom sistema še ostaja odprtih. Med njimi so vozila, ki jih uporablja več različnih voznikov, denimo službeni in najeti avtomobili ter novinarska testna vozila. Ker bo registrska oznaka povezana s plačilnim sredstvom, bo pomembno, kako bo mogoče povezavo po koncu uporabe vozila prekiniti oziroma prenesti na drugega uporabnika. Podrobna pravila za takšne primere bodo morala biti jasno določena pred začetkom delovanja sistema.
Za slovenske voznike je pomembno tudi, da uvedba novega sistema sama po sebi ne pomeni podražitve cestnin. HAC je ob predstavitvi sistema zagotovil, da zaradi prehoda na elektronsko cestninjenje cen ne namerava zvišati, prav tako cestnine ne bodo uvedene na odsekih, kjer je danes ni. Precej manj prijetno pa bo, če bo voznik na avtocesto zapeljal, ne da bi bil vključen v sistem. Zakon predvideva, da bo moral v takem primeru poleg cestnine za prevoženi odsek plačati še posebno dodatno nadomestilo, neplačevanje oziroma neupoštevanje predpisanih obveznosti pa je opredeljeno tudi kot prekršek.
