Gre za tehnično idejo, pri kateri bi se avtomobil po vstopu v jezero ali reko sam stabiliziral na vodni gladini, se premikal brez posebnega propelerja in nato z lastnim pogonom znova zapeljal na kopno. Ključni del sistema predstavljajo odstranljivi plovni elementi iz pene ali napihljivega materiala, nameščeni v območju blatnikov. Elektronika bi lahko vsak posamezen element napihnila ali izpraznila neodvisno od drugih ter tako prilagajala vzgon glede na obremenitev vozila, njegov nagib ali vodni tok. Ko jih voznik ne bi potreboval, bi se zloženi elementi lahko shranili v prostoru, kjer je običajno rezervno kolo. Za napihovanje bi skrbel vgrajeni kompresor.

Posebnost patenta je, da bi avtomobil za premikanje po vodi še naprej uporabljal kolesa. Ta bi se vrtela in obračala tudi brez stika s podlago, prilagodljivo vzmetenje pa bi spreminjalo njihov položaj, da bi lahko pomagala pri usmerjanju vozila. Pogonski elektromotorji bi posameznim kolesom dovajali različen navor naprej ali nazaj, s čimer bi sistem kompenziral tok vode, neenakomeren upor ali napačen kot približevanja obali. Pomemben del rešitve je tudi prehod iz vode nazaj na kopno. Elektronika bi morala prepoznati trenutek, ko posamezno kolo ponovno pridobi oprijem, ter temu ustrezno prilagoditi pogonsko silo.

Kot izumitelj je v patentni prijavi naveden Joerg Kneip, prijavitelj pa je Mercedes-Benz. Za zdaj gre zgolj za patent, kar pa ne pomeni, da bo Mercedes to dejansko tudi vgradil v veliki razred G.