V petkovem intervjuju je dejal, da prihodu kitajskih avtomobilskih tovarn ne bi nasprotoval, če bi te zaposlovale ameriške delavce.

»Če bi Kitajska želela priti sem in odpreti tovarno, v kateri bi izdelovala svoje avtomobile, s tem ne bi imel težav,« je dejal Trump in kot primer navedel japonske proizvajalce, ki že desetletja izdelujejo avtomobile v ZDA. Nasprotuje pa scenariju, po katerem bi kitajske znamke avtomobile izdelovale v Mehiki in jih nato izvažale čez ameriško mejo.

Njegovo stališče je zanimivo, ker so kitajskim avtomobilskim proizvajalcem vrata v ZDA trenutno praktično zaprta. Električni avtomobili iz Kitajske so obremenjeni z več kot 100-odstotnimi carinami, dodatno oviro pa predstavljajo ameriška pravila, ki zaradi nacionalne varnosti omejujejo uporabo kitajske programske in strojne opreme v povezanih avtomobilih. Še ostrejši pristop zahteva ameriška avtomobilska industrija. Alliance for Automotive Innovation, ki zastopa večino velikih proizvajalcev v ZDA, želi trajnejše omejitve za kitajske avtomobile, saj se boji njihove cenovne in tehnološke prednosti.

Trumpova izjava prihaja le nekaj dni po tem, ko je njegova administracija zaradi sodelovanja s kitajskimi podjetji kritizirala Ford. Ta med drugim sodeluje s proizvajalcem baterij CATL, njegov izvršni direktor Jim Farley pa že dalj časa opozarja, da ameriška industrija kitajske tehnološke prednosti preprosto ne more ignorirati. Za zdaj Trump ni napovedal nobene spremembe zakonodaje niti prihoda konkretnega kitajskega proizvajalca. Je pa nakazal možno prihodnjo smer: kitajski avtomobili bi lahko dobili dostop do ameriškega trga, vendar pod pogojem, da jih Kitajci izdelujejo v ZDA in z ameriškimi delavci.