Na današnji dan pred 86 leti - Dan, ko je Grčija Mussoliniju rekla »NE« - Aeromanija
Dan, ko je Grčija Mussoliniju rekla »NE«
Na današnji dan pred 86 leti
Dan, ko je Grčija Mussoliniju rekla »NE«

Italija je zahtevala prost prehod svojih čet in zasedbo strateških položajev na grškem ozemlju. Grški odgovor je bil odločen »ne«, nekaj ur pozneje pa se je začela vojna, v kateri je grška vojska presenetila precej močnejšega nasprotnika.

Evropa je bila jeseni 1940 že globoko v drugi svetovni vojni. Nemčija je zasedla velik del zahodne Evrope, Italija pa si je pod vodstvom Benita Mussolinija prizadevala razširiti svoj vpliv na Balkanu in v Sredozemlju. Grčija je medtem poskušala ohraniti nevtralnost, čeprav so se odnosi z Italijo že več mesecev zaostrovali. Avgusta je italijanska podmornica v pristanišču na otoku Tinos potopila grško križarko Elli, kar je dodatno povečalo napetosti.

Odločilni trenutek je nastopil 28. oktobra ob treh zjutraj. Italijanski veleposlanik Emanuele Grazzi je obiskal premierja Joanisa Metaksasa na njegovem domu v atenskem predmestju Kifisija in mu izročil ultimat. Italija je zahtevala dovoljenje za prehod svojih čet ter zasedbo nedoločenih strateških točk na grškem ozemlju. Za odgovor je Grčija dobila samo tri ure.

Metaksas, ki je državo od leta 1936 vodil kot avtoritarni diktator, je zahtevo zavrnil. Po zgodovinskih zapisih ni izrekel znamenitega grškega »Ohi«, temveč je veleposlaniku v francoščini odgovoril: »Alors, c'est la guerre!« oziroma »Potem je to vojna!« Njegova zavrnitev je pozneje v grškem kolektivnem spominu dobila preprosto in mogočno obliko ene same besede – »Ohi«, kar pomeni »ne«.

Italijanska vojska ni počakala niti do izteka ultimata. Ob približno 5.30 je iz okupirane Albanije napadla grške obmejne položaje in začela se je grško-italijanska vojna. Mussolini je pričakoval hitro zmago, toda grške enote so se v goratem Epiru in pogorju Pindos učinkovito uprle napadalcem.

Posebej pomembno vlogo je imela grška 8. pehotna divizija pod poveljstvom generala Haralambosa Kacimitrosa, ki je branila dostop proti Janini. Italijanske enote so naletele na dobro pripravljene obrambne položaje, težaven teren in odločen odpor. Njihovo napredovanje se je ustavilo, Grki pa so novembra prešli v protiofenzivo in prodrli na ozemlje Albanije.

Italijanski pohod, ki naj bi Grčijo hitro prisilil v pokorščino, se je tako spremenil v dolgotrajno in za Mussolinija ponižujočo vojno. Marca 1941 je Italija sprožila novo veliko ofenzivo, vendar ji tudi ta ni prinesla odločilnega uspeha. Šele nemški napad na Grčijo 6. aprila 1941 je spremenil razmerje sil. Nemške čete so prodrle skozi Jugoslavijo in Bolgarijo, grška obramba pa se je znašla pred novim, bistveno močnejšim nasprotnikom.

Konec aprila je padla tudi prestolnica Atene, Grčija pa je prišla pod okupacijo sil osi. Kljub končnemu vojaškemu porazu je grški odpor proti Italiji ostal pomemben dogodek prvih let druge svetovne vojne in ena najodmevnejših Mussolinijevih vojaških polomij.

Dogodki 28. oktobra 1940 imajo v Grčiji še danes posebno mesto. Dan »Ohi« je državni praznik, ki ga vsako leto zaznamujejo s šolskimi in vojaškimi paradami, polaganjem vencev ter številnimi spominskimi slovesnostmi. Praznujejo ga tudi grške skupnosti po svetu.

Zanimivo je, da Grki svojega nacionalnega praznika ne posvečajo koncu vojne ali veliki vojaški zmagi, temveč trenutku, ko so zavrnili zahteve močnejše države. Prav zato je 28. oktober postal simbol grške neodvisnosti in odpora proti tuji okupaciji.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
© Copyright 1999-2026 C-Media