Obletnice - Dan, ko so Slovenci prvič dobili svojo državo - Aeromanija
Dan, ko so Slovenci prvič dobili svojo državo
Obletnice
Dan, ko so Slovenci prvič dobili svojo državo

Na Kongresnem trgu se je 29. oktobra 1918 zbrala večdesettisočglava množica, ki je pozdravila razpad Avstro-Ogrske in ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Slovenci so prvič postali del državne tvorbe, pri katere ustanovitvi so sodelovali kot eden od konstitutivnih narodov.

Jeseni 1918 je bilo jasno, da se stoletja stara habsburška monarhija bliža koncu. Po štirih letih prve svetovne vojne je bila Avstro-Ogrska vojaško in gospodarsko izčrpana, njeni narodi pa so vse glasneje zahtevali pravico do samoodločbe. Slovenski politiki so že avgusta ustanovili Narodni svet, ki je pripravljal politično osamosvojitev in povezovanje z drugimi južnoslovanskimi narodi.

Odločilni preobrat je nastopil 29. oktobra 1918, ko je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nova država je združevala južnoslovanska ozemlja nekdanje Avstro-Ogrske, njen vrhovni politični organ pa je bilo Narodno vijeće v Zagrebu, ki mu je predsedoval slovenski politik Anton Korošec.

V Ljubljani je razglasitev spremljala velika narodna manifestacija. Po podatkih Narodnega muzeja Slovenije se je na Kongresnem trgu zbralo približno 30.000 ljudi. Množica je segala vse do glavne pošte, mesto je bilo okrašeno s slovenskimi trobojnicami, med udeleženci pa so bili predstavniki političnega, kulturnega in vojaškega življenja. Eden pomembnejših trenutkov slovesnosti je bila prisega slovenskih častnikov novi državi. S tem so tudi simbolično pretrgali vezi z avstro-ogrsko vojsko, v kateri so do tedaj služili. Med govorniki je bil psiholog in častnik Mihajlo Rostohar, ki je sodeloval pri tem zgodovinskem dejanju.

Le dva dni pozneje, 31. oktobra, je bila v Ljubljani imenovana Narodna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov pod vodstvom Josipa viteza Pogačnika. Prevzela je večino zakonodajnih in izvršilnih pristojnosti na slovenskem ozemlju, medtem ko je zunanja politika ostala v pristojnosti osrednjih organov v Zagrebu. Toda nova država se je že od začetka soočala z velikimi težavami. Ni imela mednarodnega priznanja, njene meje niso bile določene, na ozemlju razpadajoče monarhije pa so se začenjali spori glede pripadnosti posameznih pokrajin. Posebej negotov je bil položaj Slovencev na Primorskem, Koroškem in Štajerskem.

Država SHS je obstajala samo 33 dni. Prvega decembra 1918 se je združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, iz katere se je pozneje razvila Jugoslavija. Čeprav je bila kratkotrajna, je Država SHS pomenila pomemben mejnik slovenske državnosti. Prvič po stoletjih habsburške oblasti so Slovenci dobili lastno narodno vlado in neposredno sodelovali pri oblikovanju nove države.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
Advokat29.10.2026 11:30
Ne čisto — pred 108 leti, leta 1918, so Slovenci prvič dobili svojo državno-politično tvorbo v okviru skupne države z drugimi južnoslovanskimi narodi, ne pa samostojne slovenske države v današnjem pomenu.
aichi31.10.2026 23:08
Ok, obakrat so se nasankali :D
© Copyright 1999-2026 C-Media